Robide,divje in gojene so pravi zaklad zdravja.
Čeprav je v slovarju slovenskega knjižjega jezika robida rastlina,robidnica pa plod te rastline,v kmetijskem izrazoslovju uporabljamo izraz robida tudi za plodove.
Izhajajo iz družine rožnic(rosaceae). V Sloveniji v naravi raste 21 vrst robid. Povsod rastejo prava robida(Rubus fructcosus),srhkostebelna robida(Rubus hirtus) in sinjezelena robida(Rubus caesius). Na jugozahodu je razširjena še brestovolistna robida, na severozahodu skalna po posameznih krajih pa še izbrazdana in druge robide. Avtohtone vrste robid so najbolj razširjene na severni polobli, in sicer v Evropi in Severni Ameriki. Večina vrst je listopadnih,nekatere pa so zimzelene.
Najstarejši pisni vir o robidah-v tretjem stoletju pred našim štetjem-izvira iz stare Grčije. Robide so začeli gojiti v Severni Ameriki v prvi polovici 19.stoletja, v Evropi pa v drugi polovici 19.stoletja. Prva sorta dorchester je bila v ZDA odbrana že leta 1841. Z žlahtnjenjem robid so se največ ukvarjali v ZDA. Predniki današnjih sort robid pripadajo vrstam robid iz podrodov Eubatus, Caesii, Suberecti in Corylifolii. Breztnate žlahtne robide poimenujemo z latinskim imenom Rubus fructucosus.
V vrtovih in intenzivnih nasadih gojimo predvsem breztrnate robide. Pridelovanje trnatih robid je razširjeno predvsem v Severni Ameriki (ZDA in Mehika). Med najbolj razširjenimi trnatimi robidami je marion berry, ki ima v svojem izvoru največji delež robide Rubus ursinus. Zelo zanimiva je tudi sorta thornless evergreen (Rubus laciniatus).
LASTNOSTI RASTLINE
Robida je grm oz. nepravi polgrm. Je trajnica, katere nadzemni del živi 2 leti ,koreninski sistem pa je trajen.
Zgodaj spomladi iz tal ali brstov na koreniki poženejo močni poganjki, ki v prvem letu na ugodnem rastišču zrastejo tudi nekaj metrov visoko.
Robida v primerjavi z malino nima podzemnih stebel.
V poletnem času (julij,avgust) iz zalistnih brstov teh poganjkov začnejo izraščati stranski poganjki, ki v ugodnih rastnih razmerah prav tako dosežejo izredno dolžino.
Do jeseni, ko rastline preidejo v mirovanje, moramo zaradi bujnosti nenehno opravljati zeleno rez , s katero rastline zadržujemo v rasti.
Naslednjo pomlad poganjek ,ki je iz tal zrasel v prejšnjem letu, preide v fazo rodnosti.I z brstov na stransjkih poganjkih poženejo grozdasta socvetja z belimi ali rožnatimi cvetovi.
V drugi polovici julija začnejo zoreti prvi plodovi. Začetek in trajanje zorenja sta zelo odvisna od sorte. Zorenje posameznih sort robid se raztegne v poznojesenski čas.
Obiranje traja od šest do dvanajst tednov.
Pridelek v prvih letih je od 3 do 5 kg na rastlino,po tretjem letu pa lahko doseže tudi 10kg na rastlino.
Po obiranju se začnejo poganjki sušiti. Hkrati ko so rodni poganjki v polni rodnosti ,poteka proces izraščanja in bujne rasti mladih poganjkov iz tal.
Mladi poganjki lahko v enem dnevu zrastejo tudi nekaj deset centimetrov v višino.
Vzdrževanje ustreznega razmerja med rodnimi in mladimi poganjki v grmu dosežemo z vzgojno obliko in posameznimi tehnološkimi ukrepi.
Po rasti, ki tudi pogujuje gojitveno obliko, robide ločimo na pokončne in polpokončne, ki imajo skupen izvor predvsem v ameriških avtohtonih robidah, ter na plezajoče robide, ki imajo izvor v drugih vrstah.
Zaradi večjega ali manjšega poveševanja poganjkov rastlina za gojenje potrebuje oporo.
Življenska doba rastline v manj intenzivni pridelavi je do 20 let, v bolj intenzivni pa od 1 do 15 let.
List robide je zelo velik,tri do petdelen,temno zelen. Pri nekaterih sortah so listi gosto porastli z dlačicami, zato dajejo videz sive, žametne prevleke in posebne mehkobe.
Pri sorti thornles evergreen je izrazito peteršiljasto deljen. Pri tej sorti iz tal poleg breztnatih poganjkov pogosto izrastejo tudi trnasti.
Cvet robide je srednje velik do velik, enostaven, belo do rožnato obarvan.
Plod je sestavljen iz večjega števila koščicastih plodov, ki so združeni na cvetišču.
Po 60 do 90 dneh odvisno od sorte, dozorijo prvi plodovi.
Plod robide se ob obiranju ne loči od cvetišča kot pri malini, ampak se odtrga skupaj z cvetiščem.
Prav tako kot pri malinah imamo tudi pri robidah enkrat in dvakrat rodne sorte. Dvakrat rodne sorte, ki se gojijo enako kot dvakrat rodne maline, so v pridelovanju še razmeroma nove in razširjene predvsem v ZDA, kjer so te sorte tudi vzgojili.
Pridelek na dveletnih poganjkih je v juliju, na enoletnih poganjkih pa septembra.
RASTNI POGOJI IN ODBIRA RASTIŠČA
Breztrnate robide so glede klime-predvsem temperatur-bolj občutljive kot maline.
Uspevajo v toplejših, takoimenovanih vinogradniških legah in gričevnastem svetu do približno 800m. To ne pomeni, da robid ne moremo gojiti v celinskem predelu Slovenije, ampak to, da jih moramo v hladnejših predelih posaditi na manj izpostavljene lege, ob stene poslopij, kjer so zavarovane pred izrazito nizkimi temperaturami in vetrom.
Na višjih nadmorskih višinah se moramo izogibati severnim legam, na nizkih nadmorskih višinah pa toplim južnim legam.
Robida zahteva zmerno toplo klimo brez ekstremov. Dobro dozorel les prenaša temperature do -20 C. Nizke spomladanske temperature robidam niso nevarne, ker cvetijo pozno.
Za dobro rast robide potrebujejo globoka in dobro prehranjena tla z PH med 6-6,5. Pri visokem PH se pojavi kloroza. Na težjih tleh robide posadimo na dvignjene grebene.
Koreninski sistem je globok , zato dobro prenaša sušo in visoke temperature v času obiranja , ne prenaša pa stoječe vode.
Potrebuje od 600 do 800mm vode na leto. Na sušnih območjih v obdobju razvoja plodov potrebujemo namakanje.
PRIPRAVA TAL ZA NASAD ROBID
Robide lahko gojimo na prostem ali v zavarovanem prostoru.
S pripravo rastišča za manjši ali večji nasad začnemo enako kot pri drugih jagodičastih rastlinah.
Zaradi koreninskih bolezni se izogibamo rastišč kjer je rasel krompir in njemu sorodne rastline, zaradi koreninskega raka pa rastišč kjer so rastle npr: breskve,jablane,robide itd .
Najprej opravimo analizo tal, na osnovi katere določimo potrebno količino gnojil za založno gnojenje. Robide za uspešno rast potrebujejo z fosforjem in kalijem bogato založena tla ter veliko organske snovi. Tla naj bodo rahlo kisla do nevtralna.
Pred sajenjem jih globoko preorjemo ali prekopljemo. Robide so izjemno bujne rastline z izjemnim rodnim potencialom, ki ga lahko prehranijo le ustrezno založena tla, ter nadaljno vzdrževana in namakana.
Pogosto se zgodi, da imajo rastline zelo velik rodni nastavek, vendar plodovi ne dozorijo. Najpogostejši razlog nedozorevanja je, da je v tleh premalo hranil in vode ali da je rastlina na senčni legi in ne more proizvajati hranilnih snovi, potrebnih za razvoj plodov. V takem primeru vsaj del pridelka rešimo z bolj intenzivno zeleno rezjo, ki vključuje tudi odstranjevanje odvečnih plodov.
Ob pripravi rastišča moramo predvideti oporo, ki naj bo pri robidah višja in močnejša kot pri malinah. Masa lesa, listov in plodov je namreč zelo velika.
Povsem enako kot za druge sadne rastline v vrtu pripravimo zemljo tudi za robido. Pomembno je vedeti, da ima robida nekoliko širši in globlji koreninski sistem, zato je potrebna nekoliko večja sadilna jama in seveda zaradi bujnosti rastlin tudi ustrezna razdalja med sadilnimi mesti.
SADILNI MATERIAL IN ČAS SAJENJA
Robide razmnožujemo s koreninskimi poganjki, podtaknjenci in vršički.
Koreninski poganjek, ki raste nekoliko oddaljen od grma, izkopljemo in posadimo kot novo rastlino.
Podtaknjence naredimo iz rahlo olesenelega, vendar še zelenega poganjka. Vzgoja rastlin iz podtanjenceva je nekoliko bolj zahtavna. Podtaknjence narežemo na 10 do 15 cm ter jih posadimo v mešanico šote in peska.
Ukoreninjenje podtaknjencev povečamo z uporabo hormonskih pripravkov za koreninjenje.
Zagotoviti moramo tudi ustrezno vlago in toploto.
Po nekaj tednih podtaknjenci razvijejo korenine in so pripravljeni za donegovanje, nato pa za sajenje v nasad.
Sadike robid si lahko vzgojimo tudi iz koreninskih podtaknjencev.
Za tiste ki že imajo robide in bi jih radi pomladili ali dosadili, je najbolj primerno razmnoževanje z vršički.
V grmu odberemo zdrav in bujen poganjek. Vrh upognemo proti tlom in ga položimo v vnaprej izkopano sadilno jamico tako da je vršiček zapognjen navzgor.
Po nekaj tednih se pod rastnim vršičkom poganjka razvijejo korenine. Upognjeni poganjek odrežemo saj je nova rastlina pripravljena za presajanje.
K tlom pripognjen poganjek bo pognal korenine tudi če je le položen na tla. V takem primeru moramo rastlino še nekoliko donegovati da razvije močnejši koreninski sistem.
Robide ki jih kupimo vlončene so najpogosteje tkivno vzgojene in donegovane za neposredno sajenje v nasad.
GOJITVENE OBLIKE
V vrtovih robide sadimo posamezno on ososnčene stene ali v vrsti ob opori.
V intenzivnih nasadih robide sadimo izključno ob opori.
Vedno dajemo prednost jesenskemu sajenju.
Po sajenju sadike vedno prikrajšamo in jih s tem spodbudimo k intenzivnejši rasti .
Rastline vedno sadimo nekoliko globlje, da jih s tem spodbudimo k razraščanju poganjkov iz nižjeležečih brstov.
Robide so namreč rastline katerih poganjki izraščajo iz brstov na koreniki ali bazalnih brstov poganjkov.
Robide sadimo na razdalji 1 do 1,5m, odvisno od sorte.
Ker robide trastejo zelo visoko naj bo medvrstna razdalja vsaj 3m.
Opora naj ima dva do tri enojne ali dvojne pocinkane ali plastificirane žice.
Poganjke vedno vestno privezujemo ob oporo ali vstavljamo med vzporedni žici.
Mladi poganjki robid so zelo nežni in že ob najmanjšem vetru ali npr škropljenju poležejo ter odlomijo. S privezovanjem jih učvrstimo. Po olesenitvi so poganjki zelo močni in se ob upogibanju zelo redko odlomijo.
Rez suhih rodnih vej izvedemo pozno jeseni ali zelo zgodaj spomladi.
V grmu pustimo največ tri do pet poganjkov, Obenem z rezjo suhih vej odstranimo tudi prepogoste ali prešibke poganjke. Šibki poganjki so tisti, ki imajo manj kot 1 cm premera.
Če pri njej nismo izvajali poletne rezi ali smo bili nedosledni, prikrajševanje stranskih poganjkov opravimo spomladi pred brstenjem. Stranske poganjke prikrajšamo na enega do tri brste.
Stranske poganjke na tlemi do višine pol metra odstranimo, ker bi se s plodovi obložene rodne vejice upognile do tal in oteževale vzdrževanje prostora v vrsti.
Julija in avgusta izvajamo poletno rez oz. prikrajševanje stranskih poganjkov na enega do tri brste.
Izvajamo tudi mandanje poganjkov, ki v ugodnih razmerah bujno izraščajo iz vsez zalistnih brstov.
Poleti zatrgujemo tudi odvečne talne poganjke.
V nižinskih, toplejših predelih lahko talne poganjke popolnoma odstranjujemo do začetka junija. S tem dosežemo, da je grm zračen, kar omogoča dostop sonca do plodov in zmanjševanje vlage v grmu.
Zadrževanje vlage v grmu pospešuje razvoj bolezni lesa, listov in predvsem plodov, ki začenjajo zoreti v obdobju najbujnejše rasti.
Robide gojimo na obdelani površini, ki jo nezapleveljeno vzdržujemo z okopavanjem ali herbicidi. Vse bolj pogosto je sajenje robid na folijo (protiplevno folijo ki prepušča vodo ali na polietilensko).
REZ ROBIDE-OBREZOVANJE ROBID
Zimska rez
Robide režemo pozno jeseni po obiranju in sušenju poganjkov ali zgodaj spomladi.
Predvsem zaradi poznega jesenskega zorenja plodov in s tem zapoznelega prehajanja hranil iz listov in stebel v koreninski sistem dajemo prednost zgodnji spomladanski rezi.
V hudih in vetrovnih zimah so lahko suhi rodni poganjki dodatna zaščita pred neugodnimi pogoji.
Spomladanska rez
Spomladi iz grma najprej izrežemo do tal vse suhe poganjke ki so rodili v predhodnem letu.
Nato izrežemo vse poškodovane preveč polegle in predrobne poganjke.
V grmu naj ostane le tri do pet poganjkov.
Poganjke vedno odrežemo do tal. S tem ukrepom spodbujamo brstenje brstov na koreniki in bazalnih brstov na poganjkih.
Rez robide končamo z krajšanjem pogankov na želeno višino če tega nismo storili že z poletno rezjo.
Običajno v nasadu ob opori poganjke krajšamo na približno 2 do 2,5 m.
V domačem vrtu se za višino odločimo po lastni presoji.
Nikakor poganjkov ne puščamo predolgih ker s tem rastlino preveč obremenimo z pridelkom in listi.
Pogosto se zgodi, da nam ob poletni rezi vseh stranskih vejic ne uspe prikrajšati na dva ali tri brste ali pa da nam že prikrajšani poganjki ponovno odženejo iz zalistnih brstov. Take poganjke ponovno prikrajšamo.
Stranske vejice naj po koncu rezi ne bi bile daljše od 30cm do 50cm. Rodnost našega grma bo zaradi močne rezi in krajšanja poganjkov manjša vendar bo kakovost plodov optimalna.
Rez grmov ni le vzdrževanje gojitvene oblike ampak je obenem tudi redčenje preštevilnih plodov ki bi sicer zaradi prevelikega rodnega nastavka zelo težko dozoreli.
Poletna rez
Rast robide je poleti zelo intenzivna.
Poganjki v ugodnih rastnih razmerah dosežejo dolžino nekaj metrov.
Hkrati z bujno rastjo glavnega poganjka iz zalistnih brstov izraščajo stranski poganjki. Tudi ti ob ugodnih razmerah dosežejo dolžino nekaj metrov.
Ker je potencijalna velikost grma robide zelo velika in ker v tem času ravno dozorevajo plodovi, ki potrebujejo veliko sonca in čim bolj zračen grm, je poletna rez skoraj nujna.
Ob poletni rezi prikrajšamo glavne poganjke na želeno višino in stranske poganjke na dva do tri brste. V tem času bujno izraščajo tudi talni poganjki.
V grmu pustimo le tiste za katere predvidevamo, da jih bomo potrebovali za osnovo grma. Vedno ob poletni rezi pustimo nekaj več poganjkov ker predvidevamo,da bo kateri izmed njih še poškodovan.
Zelena rez je eden glavnih ukrepov za zatiranje bolezni, ki so povezane z visoko vlažnostjo v grmu(siva plesen,bolezni lesa).
PREPOZNAVANJE BOLEZNI,ŠKODLJIVCEV IN FIZIOLOŠKIH MOTENJ
Od brstenja do začetka cvetenja
Ob rezi lahko na poganjkih opazimo velike rjavo sive pege, ki so posledica okužbe z glivo. Bolezen povzroči odmiranje poganjkov.
Ob rezi poganjkov do tal lahko na koreniki opazimo rakave zadebelitve, ki so posledica napada bakterije koreninskega raka (Agrobacterium tumefaciens). Najbolje je, da tako rastlino izkopljemo in uničimo. Na okuženo mesto vsaj nekaj let ne sadimo občutljivih rastlinskih vrst.
Ena najbolj kritičnih bolezni robid je siva plesen (Botrytis cinarea), ki se prek cvetov prenaša na plodove. Na začetku cvetenja je treba plodove zaščititi pred boleznijo s škropljenjem proti sivi plesni ali s prekrivanjem rastlin s plastičnimi tuneli.
Na poganjkih lahko v tem času opazimo kolenaste zadebelitve, ki jih povzroča malinova hržica šiškarica.
V obeh primerih se škodljivih organizmov najbolje obranimo z doslednim izrezovanjem poškodovanih poganjkov in njihovim odnašanjem iz nasada.
Od cvetenja do konca zorenja
V tem obdobju se nadaljujejo okužbe s sivo plesnijo, ki najpogosteje prizadene plodove in nam pobere največ pridelka. Škoda je posebno velika v pregostih grmih in ob izredno deževnih jesenih.
Pojavijo se tudi prvi znaki rje. Rumeni prašni kupčki se razvijejo na lesu, najpogosteje na drobnih ranjenih mestih ter na spodnji strani listov. Rje, ki napadejo robido, so številne: robidova rja (Phragmidium violaceum), rja lesa in listov (Kuehneola uredinis), rumena rja (Phragmidium rubi-idaei), oranžna rja (Arthuriomyces peckianus) in pozna rja listov (Paucciniastrum americanum), ki ima vmesnega gostitelja okroglasto smreko Picea glauca. Pred rjami na robidah lahko rastline obranimo z doslednim in zmernim gnojenjem in s foliarnimi pripravki, ki vsebujejo večje količine bakra.
Ker je rast rastlin v tem obdobju bujna, vremenske razmere pa so ugodne za razvoj škodljivcev, se pogosto pojavijo še pršice in listne uši. Proti navedenim sesajočim škodljivcem je dovoljena uporaba nekaterih naravnih sredstev. V obdobju zorenja se v preveč obloženih grmih pojavi problem nedozorevanja plodov. Nedozoreli plodovi so sestavljeni iz posameznih belih, rdečih in črnih plodičev. Včasih so celi plodovi rdeči. Nedozorevanje je lahko posledica pomanjkanja sonca, preobloženosti s pridelkom ali neusklajenega gnojenja, pomanjkanja osnovnih hranil ali posameznih mikroelementov. Nedozorevanje plodov lahko povzročijo virusi, vendar je ta vzrok med vsemi najmanj prisoten.
Od konca obiranja do jeseni
Do jeseni se v robidah pojavljajo enaki škodljivci kot v odbobju zorenja ,zato so ukrepi varstva enaki.
OBIRANJE ROBID TER NAPOTKI ZA SVEŽO UPORABO IN PREDELAVO
Robide postopoma zorijo zelo dolgo obdobje, zato nam za sveže uživanje na voljo kar nekaj mesecev.
Obiramo in uživamo jih skupaj z cvetiščem. Robida je dozorela takrat, ko se z lahkoto trga.
Ker so plodovi zelo občutljivi jih obiramo v hladnem delu dneva in jih po obiranju hranimo v hladilniku ali ustrezni hladilnici.
Če imamo pridelka toliko da ga ne moremo vsega zaužiti svežega , obenem pa premalo za predelavo plodove sproti zamrzujemo in jih predelamo ko imamo ustrezno količino.
Med robidami je veliko sort, katerih plodovi ob zamrzovanju izgubijo črno barvo in pordečijo.
Iz svežih robid lahko pripravimo sladoled in hladne mlečne napitke.
Predelamo jih v marmelade, džeme in sokove.
Zelo pogosto jih kombiniramo z drugimi jagodičastimi vrstami ki imajo nekoliko več kislin.
Prepis iz knjige KORON DARINKA – Jagodičje:gojenje in uporaba